Poročilo iz 34. kongresa evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze (ECTRIMS).
European Committee for Treatment and Research in Multiple Sclerosis
https://www.ectrims.eu
Poročilo je preneseno iz:
Glasilo Združenja multiple skleroze Slovenije (št. 77, december 2018)
http://www.zdruzenje-ms.si/doc/Glasilo_MultipleSkleroze_st077_2018-12_V30_web.pdf
Besedilo:
Od 10. do 12. oktobra 2018 je v Berlinu potekal 34. kongres evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze (ECTRIMS), ki smo se ga udeležili tudi nevrologi iz Slovenije. Kongresa se je udeležilo več kot 9000 zdravnikov, raziskovalcev in zaposlenih v farmaciji iz 105 držav. S takšno udeležbo je to tudi največji kongres na temo MS na svetu.
Kongres se je prvi dan pričel z otvoritvenim predavanjem prof. Alastaira Compstona iz Cambridga v Veliki Britaniji o mestu multiple skleroze v digitalni dobi; le-to je bilo precej filizofsko obarvano. Sledil je sklop predavanj o pomenu kliničnih podatkov, ki jih lahko dobimo iz registrov obolelih za MS. Ob tem sklopu predavanj smo se Slovenci počutili nekoliko nelagodno, ker smo eni redkih, ki še vedno nimamo registra bolnikov z MS. Sledila so predavanja o: MS pri otrocih, obvladovanju neželenih učinkov novih zdravil, patoloških značilnostih napredujoče MS in kognitivnih motnjah pri MS. Predstavili so rezultate študije, v katero so vključili 44 bolnikov z MS, ki so dvakrat tedensko izvajali telesno vadbo in kognitivni trening in pri katerih je prišlo do subjektivnega in objektivnega izboljšanja kognitivnih funkcij.
Drugi dan kongresa je je tekla debata o novih McDonaldovih diagnostičnih kriterijih za postavitev diagnoze MS. Ti kriteriji omogočajo zgodnejšo postavitev diagnoze MS, in sicer že ob pojavu prvih simptomov. Kriteriji so zato manj specifični; to pomeni, da je večja možnost napačne postavitve diagnoze MS, ko imajo bolniki drugo vnetno bolezen osrednjega živčevja. Novi kriteriji poudarjajo pomen lumbalne punkcije v diagnostiki MS, saj prisotnost oligoklonalnih trakov v likvorju lahko nadomesti kriterij razsoja lezij v času. Predstavljenih je bilo tudi več študij o vplivu zunanjih dejavnikov na MS; vse kažejo, da imajo pomankanje vitamina D, kajenje in debelost negativen vpliv na potek MS. Zato navodilo našim bolnikom: prenehajte kaditi, pazite na telesno težo, prehranjujte se zdravo, bodite fizično aktivni, jemljite vitamin D.
Tretji in zadnji dan kongresa je bil posvečen zdravljenju MS in spremljanju aktivnosti bolezni. Znanstveniki so odkrili, da porast lahkih verig nevrofilamentov v likvorju govori v prid aktivnosti bolezni, njihov padec pa govori v prid uspešnosti terapije. Z razvojem tehnologije, ki je omogočila določanje zelo nizkih koncentracij lahkih verig nevrofilamentov tudi v serumu, je to postal zelo koristen bio označevalec za aktivnost bolezni in uspešnost zdravljenja. V bodoče bomo lahko z odvzemom krvi in določitvijo serumskega nivoja lahkih verig nevrofilamentov dobili informacijo o aktivnosti bolezni in uspešnosti zdravljenja. Še vedno je cilj zdravljenja odsotnost znakov bolezenske aktivnosti: odsotnost zagonov bolezni, odsotnost slabšanja stopnje prizadetosti in odsotnost aktivnih lezij na MR glave. Zato je potrebno v primeru aktivnosti bolezni izbrati drugo, bolj učinkovito zdravilo. Na kongresu sta bili bolj natančno predstavljeni zadnji odobreni novi zdravili: peroralno zdravilo kladribin (Mavenclad®) in okrelizumab (Ocrevus®). Mavenclad®je oralno zdravilo za zdravljenje zelo aktivne MS. O zelo aktivni MS govorimo, če imajo bolniki v času zdravljenja z drugim imunomodulatornim zdravilom v zadnjem letu vsaj 1 zagon in aktivne lezije na MR ali pa vsaj 2 zagona bolezni ne glede na to, če prejemajo imunomodulatorno terapijo. Mavenclad® uvrščamo med imunsko rekonstitucijsko terapijo. Bolniki prejemajo zdravilo 10 dni v letu 2 leti zapored, učinek zdravila pa je prisoten še v 3. in 4. letu. Zdravilo deluje na vnetne celice limfocite, katerih število se po zdravljenju prehodno zmanjša, pride pa tudi do kvalitativnih sprememb v limfocitih. V času zdravljenja je potrebno 2-krat letno kontrolirati število limfocitov. Od neželenih učinkov so najpogostejši nizko število limfocitov, pogostejše okužbe, izpuščaj in blago izpadanje las, ostaja pa še odprto vprašanje ali Mavenclad® lahko zveča pojavnost malignih obolenj.
Ocrevus® je monoklonsko protitelo, ki deluje na limfocite B in se daje v obliki intravenskih infuzij vsakih 6 mesecev ter je odobreno za zdravljenje aktivne recidivne MS in aktivne primarno napredujoče MS (PPMS) . Je prvo odobreno zdravilo za zdravljenje PPMS, a bolniki morajo imeti aktivne lezije na MR glave; takih pa je verjetno le 10 – 20% vseh bolnikov s PPMS. Od neželenih učinkov imajo bolniki lahko infuzijsko reakcijo na dan infuzije, ki se kaže z izpuščajem, rdečico, glavobolom, utrujenostjo, s povišano temperaturo. Pogostejše so lahko okužbe, opazovali pa so tudi večjo pojavnost karcinoma dojke.
Na kongresu so predstavili tudi rezultate zdravljenja 20 bolnikov z agresivno MS z avtologno transplantacijo kostnega mozga. Pri tej obliki zdravljenja bolnikom najprej odvzamejo matične celice iz kostnega mozga. Nato dobi bolnik visoke odmerke citostatikov, ki uničijo bolnikov imunski sistem, a ga potem nazaj vnesene bolnikove matične celice na novo vzpostavijo. Bolnike so spremljali 2,5 leta. Nobeden od bolnikov ni imel ponovnega zagona bolezni, zmanjšala se je tudi stopnja prizadetosti po EDSS. Tudi v Sloveniji smo pripravljeni na prvo transplantacijo kostnega mozga, čakamo le na primernega bolnika.Če povzamem, letošnji ECTRIMS kongres ni prinesel večjih novosti. Poudarek je bil na napredujočih oblikah MS, ki jih še vedno ne znamo uspešno zdraviti. Za zdravljenje recidivno-remitentne MS pa imamo na voljo več kot 10 zdravil in kot kaže, bomo zdravili vedno bolj agresivno. Ob zdravljenju pa ne smemo pozabiti na zdrav način življenja, ki tudi lahko pomembno vpliva na vaš potek bolezni.
Izr. prof. dr. Saša Šega Jazbec, dr.med.
